Regija Zagreb

Regija Zagreb

Zibelka kolesarske zgodovine Hrvaške in mestna kolesarska oaza

Nekoč, proti koncu 19. stoletja, se je v Zagrebu, vsaj kar se koles tiče, pravzaprav vse začelo. Zagrebški trgovec Ladislav Belus je že leta 1867 s pariške Svetovne razstave prinesel takratno pariško senzacijo, dvokolesnik Michaux. S tem je odprl vrata prvim kolesom na širšem območju Zagreba ter osrednje Hrvaške in ljudje so se že na začetku osemdesetih let 19. stoletja  „kotalili” po Zagrebu, Karlovcu, Jastrebarskem, Samoborju, Varaždinu in Koprivnici.

 

Tako je bilo v Zagrebu junija 1885 ustanovljeno Prvo hrvaško kolesarsko društvo in ta datum velja za začetek kolesarskega športa v Zagrebu in na Hrvaškem. Istega leta je novoustanovljeno društvo natisnilo knjižico Pravila – Vozni predpisi, takoj naslednje leto je priredilo dirko za nizka in visoka kolesa (t. i. velocipede) okrog trga Zrinjevac, izkupiček pa so namenili skladu za gradnjo Hrvaškega narodnega gledališča.

 

Ker je število koles v Zagrebu naraščalo, je podjetni zagrebški ključavničar Ivan Dirnbacher že leta 1890 k svojim ključavničarskim storitvam dodal še popravila koles, leta 1896 pa je postal lastnik prve zagrebške tovarne, v njenih obratih pa je bilo tudi „popravilo dvokolesnikov vseh sistemov”. Ob povečani vsakodnevni uporabi koles v vožnji po Zagrebu je tudi kolesarski šport dobil močno spodbudo prav v teh letih poznega 19. stoletja, in sicer z gradnjo dirkališč v Zagrebu na lokacijah Rooseveltov trg, Koturaška ulica, ki še vedno nosi to ime („koturalo” = kolo) in v Maksimiru, na mestu današnjega stadiona.

Tako se je kolesarjenje iz Zagreba na vse načine širilo najprej po celinski Hrvaški, čez Gorski kotar proti Primorju in Istri, nato pa na jug čez Liko proti Dalmaciji. Prva Zveza hrvaških kolesarjev je ustanovljena leta 1894 v Zagrebu, njeni člani so bili iz vseh koncev Hrvaške, kolesarski klubi iz Karlovca, Siska, Varaždina, Samoborja, Osijeka, Križevcev, Koprivnice, Ludbrega in Požege. Prav tako se je v tem času začela popularizacija in promocija najboljših poti za kolesarjenje. Tako je leta 1892 nastal Koturaški zemljovid, prvi zemljevid Hrvaške in Slavonije, ki ga je sestavil Ivan Mihelić, in ki ga hrani Hrvaški športni muzeju v Zagrebu.

 

Kadar govorimo o koreninah kolesarskega turizma in povezavi z Zagrebom, moramo omeniti najbolj znanega potnika in pustolovca na kolesu. To je zagrebški trgovec in ključavničar Ferdinand Budicki (1871 – 1951), ki je na Dunaju sestavil svoje lastno kolo in že leta 1897 v osmih mesecih na kolesu prepotoval 17.323 km, in sicer skoraj celo Evropo in severno Afriko. V njegovo čast je v prestolnici Hrvaške, v hali zapuščene tovarne Pluto, muzej Ferdinand Budicki, ki je posvečen njegovim trem strastem – kolesom, motornim kolesom in avtomobilom.

 

Danes je Zagreb pravo kolesarsko mesto. Za obisk Zagreba s kolesom od leta 2013 ne potrebujete svojega kolesa, saj je uveden sistem javnih koles NextBike Zagreb, kolesa pa se zlahka izposodijo in vrnejo na eno od dvajsetih mestnih postaj. Kolesarska infrastruktura je vidna v vseh predelih mesta, vendar kolesarske poti še vedno ne tvorijo celovitega mestnega omrežja in je ponekod treba uporabiti tudi dodatne možnosti manj prometnih, vendar lepih in mirnih ulic ter nabrežij in parkov.

Lidija Mišćin

Na kolesu je najlepše obiskati zagrebške oaze, kot so park Maksimir ali jezeri Jarun in Bundek, ki dajejo mestu poseben šarm in sproščeno vzdušje. Prav posebna je reka Sava (562 km skozi Hrvaško), ki je ključna povezava in hkrati deli mesto na stari in novi del. Idealna je za mirno vožnjo po nabrežju od mosta do mosta, od Bundeka do Podsuseda in obratno.

Joško Fabris

Tukaj je tudi gora Medvednica (1033 m), severno zaledje mesta in njegova „gozdnata pljuča”, ki je od leta 1981 zavarovana kot Naravni park. Vodene ture z e-kolesom bi morale vsakemu omogočiti varen vzpon na vrh ali vsaj do impresivne srednjeveške utrdbe Medvedgrad ali jame Veternice. Tudi vodene ture po Dolnjem Gradu in preko reke Save do Novega Zagreba so nepozabna doživetja.

Pri vožnji po mestu – ko delite mestno območje s pešci in drugimi udeleženci v prometu– vsekakor bodite posebno previdni in obzirni, saj bo tako tudi vaša vožnja na kolesu po Zagrebu varna, lepa in predvsem zabavna.