Malica – na Hrvaškem „gablec“ in „marenda“

Malica – na Hrvaškem „gablec“ in „marenda“

Vmesni obrok med zatrkom in kosilom je na Hrvaškem zelo priljubljen in pomemben. V zagrebški regiji in v nekaterih delih osrednje Hrvaške temu vmesnemu obroku pravijo „gablec“, na jugu in ob jadranski obali od Istre do Dubrovnika se temu družbeno tako pomembnemu obroku pravi „marenda“. Pojesti nekaj za malico je zelo razširjena navada in take so tudi jedi – popularne, ljudske, v glavnem cenejše in najbolj pogosto tiste, ki se jedo z žlico in svežim kruhom, ki se včasih pomaka v jed. Če pa je jed zelo dobra, potem se s kruhom počisti tudi krožnik.

 

Popularne restavracije in gostilne imajo pogosto jedilnike za malico, ki jo kuhajo in strežejo samo pozno dopoldan. Fižolova juha z dodano slanino, ostanki pršuta ob kosti, klobase, bolj redko tudi prekajeno ovčje meso je v neštetih različicah klasična jed „marend“ in „gablecov“.

 

Vampi so drugi na tej lestvici popularnosti. Jagnječji vampi so bolj redki in bolj cenjeni kot navadni goveji in so se iz mediteranskih delov Hrvaške razširili po celi državi. Kozličkovi vampi so redkost in kultna jed. Paprikaši in golaži so tretji na tej lestvici.

Bakalar
Maja Danica Pečanić

Čeprav na Hrvaškem ne sušijo polenovke, je ta med Hrvati kultna jed in neizogibna na badnji večer. Kot malica se polenovka večinoma streže ob petkih, in sicer kot gosta juha s krompirjem in česnom, “na belo” ali “na rdeče”, kar je odvisno od dodatka paradižnika.

 

Ob malici se pije vino, pogosto razredčeno, ker je potrebno nadaljevati delovnik. Kontinentalna bela namizna vina z naglašeno kislostjo se pijejo z dodatkom mineralne vode kot „gemišt“ ali soda vode kot „špricer“. Ob morju se vinu doda navadna voda in se pijači reče „bevanda“.

Maja Danica Pečanić