Čobanac

Čobanac

Po napornem dnevu na polju, pašniku in v gozdu, nič bolj ne okrepi telo in duha kot topli in okusni čobanac, slavonska jušna jed, ki se kuha v kotlu ali v velikem loncu. To naj bi bila jed slavonskih pašnikov in kot že samo ime pove, so ga pripravljali pastirji (čobani). Je nasiten in hranljiv mesni obrok, ki je nekaj ur počasi brbotal na rahlem ognju.

 

Čobanac se večinoma kuha za več ljudi, najbolj okusen je, ko ga jemo v dobri družbi in odličen, ko malo odstoji. V čobancu se praviloma skriva nekaj vrst mesa, med njimi prevladujeta svinjina in junčevina, doda pa se tudi divjačina ali jagnjetina. Meso se dodaja po vrsti in glede na žilavost, zato se v kotel najprej strese divjačina, sledita junčevina in svinjina. V mesni omaki je treba prekuhati tudi veliko zelenjave - čebule, korenja, koren zelene in peteršilja ter sveže paradižnike, obvezni dodatek pa so začimbe kot so lovor, sol, poper in seveda mleta sladka in pekoča rdeča paprika, ki čobancu daje njegovo prepoznavno rdečo barvo.

 

Ena od glavnih značilnosti te jedi je vsekakor njegova pikantnost, h kateri poleg mlete paprike prispevajo tudi sušena pekoč paprika. Čobanec se kuha počasi, in sicer se na koščke narezano meso najprej praži na svinjski masti, na kateri se nato praži še zelenjava. Za odlično aromo se v lonec doda tudi vino, v katerem se meso in zelenjava skupaj dušita. Z dodajanjem goveje jušne osnove čobanac dobi bogat okus, če pa se ta jušna jed pripravlja doma, se vanjo pogosto vkuhajo tudi žličniki ali nasitni krompir. Čobanac je kuhan in pripravljen za postrežbo, ko zelenjava v njem popolnoma razpade in se vso meso zmehča.

 

Danes je veliko tekmovanj v pripravljanju te specialitete, poseben šarm pa je v njegovi dolgi pripravi in druženju okoli ognja in visečega kotlička, iz katerega se kadi, prostor okoli ognja pa prežemajo vonjave začimb in dušenega mesa.