Jakov Šperanda

Spomenik miru

Antun Augustinčić

Spomenik miru

Hrvaška kulturna in umetniška dediščina je prisotna tudi v daljnem New Yorku

Mir je močna in globalno pomembna beseda, ki je zajeta v naslovu skulpture hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića, in se nahaja v parku stavbe Združenih narodov v New Yorku (ZDA).

 

Skulptura „Spomenik miru” je bila izdelana in nameščena v parku stavbe ZN-ja v New Yorku že leta 1954, ob spominski slovesnosti ob 25. obletnici sprejema Hrvaške v članstvo Združenih narodov pa je dobila nov sijaj z obnovo, ki jo je leta 2017 financirala Republika Hrvaška. 

The Peace Monumet, Antun Augustinčić
Jakov Šperanda

„Spomenik miru”, kipar Antun Augustinčić in marmor z otoka Brača so dobili svoje mesto v zgodovinskem govoru prvega hrvaškega predsednika dr. Franje Tuđmana, leta 1992, ob sprejemu Republike Hrvaške v Združene narode.

 

Citat iz govora:Hrvaški narod je lahko ponosen na svoj delež v duhovni in kulturni dediščini človeštva. Mimogrede, ni naključje, da je njen majhen del prisoten tudi tukaj. Vhod, po katerem hodimo v dvorano glavne skupščine Združenih narodov, je narejen iz marmorja s hrvaškega otoka Brača. V moji domovini ta kamen velja za simbol hrvaškega obstoja. V njem so se, skozi mnogo stoletij s svojimi umetniški deli odražali največji hrvaški kiparji, med njimi tudi Antun Augustinčić, katerega konjeniška figura ‘Spomenik miru’ se nahaja v parku te palače Združenih narodov.

 

Čudovit, monumentalni spomenik predstavlja 5,5 metrov visoko bronasto skulpturo ženske, ki jezdi na konju z oljčno vejico v eni in z globusom v drugi roki; ogrinjalo, ki ji plapola na hrbtu in konj v gibanju nakazujeta močno usmeritev naprej, oziroma simbolično vodenje narodov sveta do miru. Nameščena je na deset metrov visoko podnožje, ki je izdelano iz marmorja s hrvaškega otoka Brača.

The Peace Monumet, Antun Augustinčić
Tošo Dabac / Fototeka Galerije Antuna Augustinčića

„Spomenik miru” je delo enega izmed največjih hrvaških kiparjev 20. stoletja, Antuna Augustinčića. Ob Ivanu Meštroviću in Franetu Kršiniću, je Augustinčić zagotovo najpomembnejši hrvaški kipar svojega časa, katerega osebni likovni izraz je umeščen med Meštrovićevo monumentalnost in Kršinićev ilirizem.

 

Antun Augustinčić (Klanjec, Hrvatsko zagorje 1900 –  Zagreb 1979), je hrvaški kipar, profesor, dekan, rektor in akademik, človek, ki je svojo neprimerljivo prepoznavnost zgradil z afirmacijo v svetu vrhunskih mojstrov konjeniških skulptur in javnih spomenikov.

 

Od leta 1918 je študiral kiparstvo na Visoki šoli za umetnost in obrt v Zagrebu pri Rudolfu Valdcu in Robertu Frangešu Mihanoviću, ko pa je ta leta 1922 postala Kraljeva akademija za umetnost in obrt, je študij nadaljeval pri znamenitem Ivanu Meštroviću.

Fototeka Galerije Antuna Augustinčića

Po diplomi leta 1924 je, kot štipendist francoske vlade odšel v Pariz, kjer je študiral na Ecole des Arts decoratifs in na Academie des Beaux-Arts v razredu J. A. Injalberta. V Parizu je razstavljal v Salonu francoskih umetnikov in Salonu neodvisnih. Prav tam se je seznanil s kiparstvom A. Rodina in E. A. Bourdellea, ki ga je osvobodilo akademskega načina oblikovanja. Donatello, Michelangelo in Bourdelle so bili, po osebnem priznanju, Augustinčićevi dolgoletni „duhovni očetje”, katerih opus in novo razumevanje realizma sta opazna v vseh njegovih delih. Leta 1926 se je vrnil v Zagreb. Je eden od ustanoviteljev umetniške skupine Zemlja (Zagreb, 1929), iz katere je izstopil leta 1933 zaradi ideoloških razlik. Od leta 1949 je vodil mojstrsko delavnico za kiparstvo, kjer so se izpopolnjevali številni hrvaški kiparji. S svojimi antologijskimi psihološkimi portreti sodi med najpomembnejše predstavnike hrvaškega psihološkega portretnega kiparstva. V bronu, mavcu ali kararskem marmorju, v polni telesnosti in visokem reliefu je modeliral čutne ženske torze.

Antun Augustinčić
Tošo Dabac / Fototeka Galerije Antuna Augustinčića
Antun Augustinčić

Augustinčić je v svojem življenju razstavljal na številnih skupnih ali samostojnih razstavah v številnih mestih po vsem svetu. S svojim sodelovanjem in doseženih zmagah na številnih javnih razpisih za spomenike po vsem svetu, je pridobil ugled, s katerim je postal del kolektivne zavesti kot mojster spomenikov, zlasti konjeniških.

 

Augustinčić je prejemnik številnih domačih in mednarodnih nagrad in večino svojih del je daroval rodnemu Klanjcu, kjer je bila leta 1976 odprta Galerija Antuna Augustinčića